Naravni diamanti
Naravni diamant je najpogosteje uporabljen kamen v draguljarstvu. Je najbolj znan, najuporabnejši in najbolj iskan dragi kamen pri izdelavi unikatnega nakita. Posebej pogosto se uporablja v zaročnih in poročnih prstanih, saj simbolizira večno in čisto ljubezen.
V spodnjih vrsticah si lahko preberete tudi podrobnejši opis lastnosti diamantov. Vsaki stranki svetujemo, da se pred nakupom posameznega naravnega diamanta ali zaročnega prstana, diamantne zapestnice ali drugega kosa diamantnega nakita na kratko pouči o osnovah in lastnostih diamantov, saj so nujno potrebni za razumevanje in nakup kateregakoli diamanta. Z veseljem pa vas tudi mi podrobneje poučimo in vam svetujemo ob izbiri posameznega diamanta oziroma izdelavi diamantnega nakita (prstana, zaročnega prstana, uhanov itn.).
Diamant je brezbarvni kamen z izrazitim leskom in sijajem. Gre za najtrši mineral, ki ga najdemo v naravi – na Mohsovi trdotni lestvici dosega najvišjo vrednost (10).
Mohsova trdotna lestvica: 10
Refrakcijski indeks: 2.410–2.420
Lastnosti diamanta opisuje kratica 4C, ki je oznaka za 4 lastnosti diamanta: colour (barva), cut (brus), clarity (čistost) in carat (karat).
- COLOUR (barva): Barva diamanta je v bistvu očem nevidna. Diamanti se vrednotijo po tem, kako blizu so brezbarvnosti – manj kot vsebujejo barve, višja je njihova vrednost.
Njihovo barvo navadno določamo z lestvico, ki jo je ustvaril Ameriški geološki inštitut – GIA. Lestvica se začne s črko D, ki predstavlja popolnoma brezbarvni diamant in se nadaljuje z naraščajočo vsebnostjo barve do črke Z ali svetlo rumene oziroma rjave barve.
Izjema pri ocenjevanju barve in določanju njihove vrednosti so barvni diamanti, kjer je večja obarvanost zaželena. Diamanti so lahko različnih barv – rdeči, modri, črni, rjavi, zeleni, roza itd. Skoraj ni barve, za katero ne bi našli pripadajočega diamanta.
- CUT (brus): Brus diamanta določa obliko kamna in število ravnih ploskev. Ko govorimo o diamantu, si večina ljudi predstavlja okrogel, prosojen kamen z belkastim leskom, ki se svetlika iz navidezno neštetih kotov. V tem primeru gre za okrogel briljantni brus ali na kratko briljant, ki je najpogosteje uporabljena oblika, obstaja pa še veliko drugih oblik (ovalni, kvadratni, hruškasti, srčasti, smaragdni, princesni brus itd.). Briljiranje, kot pravimo sijaju oziroma lesku diamanta, je torej v največji meri odvisno ravno od brusa.
- CLARITY (čistost): Ko govorimo o čistosti diamantov, imamo v mislih prisotnost vidnih vključkov (tujkov) v sami strukturi kamna. Ti vključki so razvidni kot lise ali pikice, lahko pa gre tudi za zračne mehurčke, mikroskopske razpoke in ostale tujke. Čistost diamanta se določi tako, da se kamen pregleda z 10-kratno povečavo, na podlagi česar se mu dodeli ocena po spodnji lestvici:
FL – Flawless (brezhiben) – pod 10-kratno povečavo niso vidni nobeni vključki ali madeži.
IF – Internally Flawless (skoraj brezhiben) – pod 10-kratno povečavo so vidni le madeži brez vključkov.
VVS1 – VVS2 – Very Very Slightly Included (zelo, zelo malo vključkov) – pod 10-kratno povečavo so vključki težko vidni.
VS1 – VS2 – Very Slightly Included (zelo malo vključkov) – pod 10-kratno povečavo so vključki zelo majhni in se pojavljajo v oblikah od težko do enostavno vidnih.
SI1 – SI2 – Slightly Included (malo vključkov) – pod 10-kratno povečavo so vključki opazni zgolj za izkušenega opazovalca.
I1 – I2 – I3 – Included (vključki) – pod 10-kratno povečavo so vključki očitno vidni in lahko vplivajo na transparentnost in sijaj.
Naj vas opomnimo, da vse vrste čistosti od IF do SI vplivajo zgolj na ceno diamanta, ne pa na njegov izgled ob odsotnosti povečevalne lupe. S prostim očesom lahko zaznamo nepravilnosti zgolj v diamantih čistosti I1–I3. Diamant nam lahko torej vzame dih, tudi če ni brezhiben.
- CARAT (karat): Karat je enota za težo dragih kamnov, označuje se s kratico »ct« in ustreza teži 0,2 g. A dva diamanta enake teže imata lahko zelo različno cenovno vrednost – ta je seveda odvisna od drugih dejavnikov C: čistosti (clarity), barve (colour) in brusa (cut). Ker so večji (težji) diamanti precej redkejši, so večji primerki zato tudi nesorazmerno dražji od manjših.