Biseri

Morski biseri

Glede na vrste školjk in kraje, kjer se nahajajo gojišča, ločimo tri vrste gojenih morskih biserov: Akoya, Tahiti in južnomorski biseri.

• Akoya bisere vzgajajo v morskih školjkah na Japonskem. To je bila prva vrsta gojenih biserov na svetu, ki jo je vzgojil Kokichi Mikimota – človek, ki je začetnik tega revolucionarnega postopka. Gre za klasične bele bisere, ki imajo največji sijaj med vsemi gojenimi biseri.

Akoya bisere proizvajajo akoya školjke, ki živijo v vodah Japonske na 1–5 m morske globine. Akoya školjke so najmanjše školjke, ki proizvajajo bisere. Običajno so Akoya biseri veliki 3–10 mm. Barvni spekter Akoya biserov se razteza od bele, krem, roza in zlate, pa vse do sivo modre barve. Akoya biseri slovijo po svojem sijaju in lepoti.

• Tahiti biseri se nahajajo v toplih vodah Južnega morja in gojijo v velikih črnih ostrigah. Ti biseri so temni in veliki, navadno okoli 9–16 mm. Zaradi zahtevne vzgoje so zelo posebni, dragoceni in dragi. Njihova naravna črna barva izhaja iz obarvanosti črnih ostrig (Pinctada margaritifera), ki lahko zrastejo do teže 5 kg in proizvajajo zelo velike bisere.

Vulkanski atoli Tahitija so zaradi morja bogatega s hranili in obdanega s toplimi lagunami popolni kraj za rast ostrig. Samo na tem mestu najdemo Tahiti bisere. Navadno jih najdemo v obliki solze, hruškaste ali malo sploščene (v obliki gumba), izredno redki pa so popolnoma okrogli Tahiti biseri. Prav tako so zelo pogoste majhne površinske nepravilnosti. Tudi taki biseri so kljub svoji »nepopolnosti« cenjeni in dragoceni. Čudoviti kosi unikatnega nakita se izdelujejo prav iz Tahiti biserov.

Čeprav jih tradicionalno imenujemo črni biseri, so Tahiti biseri lahko različnih barv, od kovinsko sive do barve grafita s sivim, srebrnim, zelenim, modrim ali vijoličastim barvnim odtenkom.

•  Južnomorski biseri se vzgajajo v Avstraliji, Indoneziji, na Filipinih, v Myanmarju, na Japonskem in Tajskem. Proizvajajo jih školjke z imenom Pinctada maxima. To so največje školjke na svetu, ki proizvajajo bisere, tako da so ti južnomorski biseri veliko večji od Tahiti in Akoya biserov. Večje kot so školjke, ki proizvajajo bisere, daljše je obdobje proizvodnje oziroma rasti biserov znotraj njih. Te školjke so sicer izjemno redke, zato so tudi južnomorski biseri veliko redkejši od ostalih vrst morskih biserov.

So izjemno gladki, okrogli in veliki, v povprečju od 11 do 13 mm, lahko pa dosežejo velikosti tudi do 20 mm. Zaradi svojih značilnosti, med drugim ravno zaradi svoje redkosti in velikosti, so južnomorski biseri najdražji gojeni biseri na svetu. Biseri so lahko bele/krem, zlate ali črne barve s srebrnim ali zlatim barvnim odtenkom.

Sladkovodni (rečni) biseri

Čeprav so sladkovodni biseri najpogostejša vrsta biserov, so izredno priljubljeni med kupci, poznavalci in oblikovalci bisernega nakita zaradi svoje edinstvene oblike in široke palete barvnih odtenkov, združenih s privlačnimi cenami. So različnih nepravilnih oblik, od zelo baročnih in skoraj okroglih vse do popolnih okroglih oblik, in se v tem pogledu skoraj ne razlikujejo od Akoya biserov. Res pa je, da so tovrstni rečni biseri zelo redki.

Od morskih Akoya biserov se razlikujejo po značilni teksturi površine in toplini leska – sladkovodni biseri namreč nimajo tako sijajnega kovinskega zaključka, kot ga najdemo pri morskih biserih. Poleg standardne bele barve so ti biseri na voljo tudi v drugih pastelnih barvah, kot so barva sivke, roza barva in vsi vmesni odtenki.

Sladkovodne bisere proizvajata trikotna školjka (Hyriopsis cumingi) in školjka Biwa (Hyriopsis schlegeli) na Kitajskem ter druge školjke, ki živijo v jezerih, strugah in na dnu potokov na Japonskem, pa tudi v Združenih državah Amerike (porečje reke Mississippi). Večina svetovne količine sladkovodnih biserov pa se proizvede na kitajskih gojiščih.

Proizvajajo se tako, da se v vsako školjko kirurško vsadi 24–32 drobnih koščkov plaščnega tkiva. Ta proces se imenuje nukleacija. Ko je tkivo vstavljeno, se oblikuje vrečka in celice začnejo izločati sedef. Školjke kar 2–7 let nanašajo plast za plastjo sedefa okoli teh rastočih draguljev in tako nastajajo biseri.
Po žetvi na milijone biserov skrbno razvrstijo in uskladijo glede na velikost, obliko, barvo in kakovost.